Barbara Jurša o Iskanju hrane Barbare Jurič

BARBARI JURIČ, NEŽNICI

mogoče se rodimo mnogim staršem, mnogim ljudem,
mnogim pesnikom, mnogim potem. pisanje
je potrkavanje z zvoki sveta.
tvoja poezija me je odprla, me zmehčala
kot majski dan.
je biti ljubljena, je biti v sebi, in hraniti svet samo
s svojo srečo, točno toliko, kot si hranjen.
dovoliti si hoditi in pisati in
ne slediti temu, kar misliš, da želijo.
teči, ostati, okušati. biti povsod in tukaj,
dotikan.
ljubiti točno takšen, kot si, točno tak.
biti z visokimi travami, nepovratno.
biti po lastni meri, meri, v kateri lahko ljubiš.