Danica Križanič Müller o Kimonu, na otip Klarise Jovanović

KORESPONDENCE

samota
mraz iz vseh kotov.
zaganja se vate in
sope kot cucek
(Klarisa Jovanović)

Lajež

Tako droben izsek je,
zgolj okvir za zibanje vej,
strmo streho, nastavek zidu,
oddaljen obris.

Pred nočjo, črno do temena,
pa skoz okno, odprto
na vzgib, postaja lajež
neznanskega psa.

zmaj
sedem jezikov,
sedem ran. naj izrečem
to bolečino
(Klarisa Jovanović)

Kako ozek je postal svet

Morda sploh ne veš,
da sem si prilastila tudi desni rob,
resnično strast po bližini,

ti pa si se pri priči obrnil.

Položila sem bolečino na posteljo
in se tresla, zdelo se mi je,
da si bom polomila roke.

Kako ozek je postal svet.