Januar 2017: Pesmi Marije Kostnapfel

V četrtek 12. januarja je od 19h do 21h potekal večer druženja s knjigo Pesmi Marije Kostnapfel, ki je s prijazno skupino žensk v Ljubljano pripeljal primorskega duha. Marija Pirjevec je spregovorila o presenetiljivi različnosti Marijine poezije glede na siceršnje običajne motive tržaških pesnikov, Barbara Pogačnik je njen lapidarni slog primerjala z argentinskim pesnikom Hugom Mujico.

Pesem iz zbirke Pesmi:

So hodniki,
ki ne peljejo nikamor,
v njih igrajo se
prameni svetli
kot mladi psički
grizljajo tvoje čevlje,
ojoj, ti čevlji,
kako čudno skrivenčeni so,
utrujeni,
še vsi topli,
nebogljeni.
              (očku)

Marija Kostnapfel se je rodila v Trstu leta 1959. Po diplomi iz slovenščine na Fakulteti za tuje jezike Univerze v Vidmu se je zaposlila kot profesorica slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehniškem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Več let je tudi poučevala slovenski jezik na Pedagoški fakulteti tržaške univerze.

Objavljala je predvsem poezijo (v revijah Sodobnosti, Zaliv, Nova revija, Mladika) in strokovne zapise iz slovenske književnosti (diplomsko nalogo o Francetu Balantiču so prevedli v nemščino in je bila objavljena pri založbi Rudolfa Trofenika v Münchnu, v reviji Münchener Zeitschrift fur Balkankunde je objavila članek o še nepoznanem pismu F. M. Appendinija Matii Čopu). Živi na tržaškem Krasu z možem in dvema otrokoma.