Barbara Korun o Barvitem totemu Zemlje Vanje Strle
V nji Vanji sama si megla obeša težke mokre plahte v jutro čutiš jo diha za vsem lahko bi bila volkulja ali medvedka včasih stojiš v gozdu nepremična ure in ure živali hodijo mimo tebe ne da bi te opazile gledaš drevo in vidiš kako teče nebo se zaziba čas …