Danica Križanič Müller o Šumenjih Tine Kozin • Pesnice o pesnicah

KORESPONDENCE

samo gozd.

drevje, razpleteno v listje,

grmičaste kepe tišine

(Tina Kozin)

–

Sončno listje

Ne vidim več sončnega listja

razen z drugega okna,

pogled je preveč zatemnjen,

ne vzame me vase. Ampak tudi

tebi ne pride dovolj do živega.

Kakšen zlovešč nesporazum,

vsi ti lističi, sem in tja,

nihajoče korenine neba,

k sebi se gibljejo, vedno k sebi.

Zemlja je zanje pretežka,

ne bo jih več obarvala,

prepozno je. Ne ukvarjaš se več

z mano, z nobeno mojih bežnih

podob. Koliko zlatega listja,

potok ga drseče podpira.