Oktober 2017: Naval Kristine Hočevar

vem, da je metafora temna koža, ki drži, visi

belko po tušem visoko ob robove ploščic.

vem, da je metafora veliko jezikov

v nezavarovanih prostorih.

vem, da je tek od stavbe do doma:

od tebe nikamor:

dež čez obraz

moj ljubezenski spomin.

Kristina Hočevar (1977) je po diplomi iz slovenistike in splošnega jezikoslovja začela učiti na več ljubljanskih srednjih šolah. Naval (ŠKUC, 2017) je njena šesta pesniška zbirka (poleg V pliš, 2004; Fizični rob, 2007; Repki, 2008; Nihaji, 2009, Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, 2012) in prva, objavljena v treh ločenih zvezkih. Za zbirko Repki je prejela nagrado Zlata ptica in bila nominirana za Veronikino nagrado, za Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda je prejela Jenkovo nagrado. Njene pesmi so objavljene v več domačih in tujejezičnih antologijah.